Od zavez ostalo bore malo: uvedba kavcijskega sistema pod velikim vprašajem

Vlada Roberta Goloba je v koalicijsko pogodbo zapisala, da bo uvedla kavcijski sistem za embalažo pločevink in plastenk. To pomeni, da bi potrošniki v trgovini ob nakupu pijače plačali dodaten znesek – kavcijo, ki bi jo dobili nazaj ob vračilu prazne embalaže.

A se je, kot kaže, zapletlo. Uvedbo kavcijskega sistema podpirajo okoljevarstveniki in proizvajalci pijač, nasprotujejo pa mu zbornica komunalnega gospodarstva in občine ter del trgovcev, medtem ko ga drugi del trgovcev podpira.

Še letos spomladi je vlada napovedovala uvedbo kavcijskega sistema v tem mandatu, a se to, kot je jasno zdaj, ne bo zgodilo.

Za to področje pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki ga vodi Bojan Kumer, je zadnja tri leta krmarilo med nasprotujočimi si interesi in iskalo rešitev. O prednostih in slabostih uvedbe kavcijskega sistema so razpravljali na več konferencah, lani poleti pa so izvedli tudi javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala večinsko podporo javnosti uvedbi kavcije. Pred približno letom dni je MOPE sporočil, da "do zbližanja stališč nismo prišli", a da "na podlagi zbranih informacij in ker zelo dobro vemo, da so plastični odpadki velik okoljski problem, na ministrstvu uvedbo kavcijskega sistema podpiramo".

Zato je bilo pričakovati, da bo vlada v državni zbor poslala zakonodajni predlog, ki bi omogočil uvedbo kavcijskega sistema. A se to ni zgodilo. Je pa poleti "svoj" predlog zakona na to temo vložil poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut. Toda predlog dejansko ne uvaja kavcijskega sistema, saj zakon vsebuje odložilni pogoj – kavcijski sistem bo uveden le, če v prihodnjih treh letih v Sloveniji ne bomo zbrali dovoljšnega deleža plastenk in pločevink v obstoječem sistemu.

Boj za reciklirano plastiko

Kot smo pisali v članku Kup interesov v kupu smeti: bomo za plastenke uvedli kavcijo, je v igri veliko denarja, zato je intenzivno lobiranje za in proti uvedbi kavcije pričakovano.

Pločevinke so izdelane iz aluminija, plastenke pa iz plastike PET – to sta najbolj dragocena materiala od vseh vrst embalaže, ki jih zbiramo v rumenih zabojnikih.

Uvedbi kavcijskega sistema nasprotuje Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS), ki združuje (občinska) komunalna podjetja in družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki so zasebna podjetja.

Potem ko komunalni delavci odpeljejo zbrano odpadno embalažo izpred naših domov v zbirne centre, jo tam prevzamejo DROE. Te družbe so nato zadolžene za reciklažo zbrane embalaže. Pločevinke in plastenke imajo na trgu visoko ceno, saj je iz njih mogoče pridobiti uporabne reciklate, na drugi strani pa je manj- ali ničvredna embalaža, kot so vrečke, plastične folije, ovitki in podobno. To je težje ali celo nemogoče reciklirati, kar pomeni, da imajo DROE z njimi stroške, saj morajo plačati za sežig te plastike v sežigalnicah.

Ob uvedbi kavcijskega sistema bi se plastenke in pločevinke zbirale mimo obstoječega sistema.

Tako spremembo pa si, na drugi strani, želijo proizvajalci pijač. Združenje industrije pijač pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) uvedbo kavcije močno podpira.

EU je namreč določila, da morajo proizvajalci pijač zvišati delež recikliranega materiala (t. i. rPET) v svojih proizvodih. Do leta 2030 bo morala vsaka plastenka vsebovati 30 odstotkov recikliranega materiala. Tega je najlažje pridobiti iz plastenk, ki se ne zmešajo z drugimi smetmi, ampak so zbrane ločeno.

Kot je pred časom dejal predsednik združenja in direktor Radenske Marian Šefčovič, embalaža plastenk PET ni odpadek, ampak surovina.

Za reciklirano plastiko iz plastenk pa se ne "bori" le industrija pijač, ampak si je želijo tudi druge industrije, ki jo želijo dodajati v svoje izdelke in s tako "okolju prijaznimi" izdelki pritegniti kupce. "Plastenke se danes pojavljajo v obutvi, tekstilu, avtomobilistični industriji kot sestavni del prevlek v sedežih. Te plastenke so za nas preveč dragocen material, da bi končale zunaj sektorja pijač," je dejala strokovna direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij GZS Petra Medved Djurašinović

Po besedah predsednika Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca pa morajo biti, kot zahteva Evropska komisija, odpadne plastenke enakovredno na voljo vsem, in si jih industrija pijač ne more prilastiti.

"Še vedno poudarjamo, da kavcijskega sistema ne potrebujemo, da je to zgodba interesnih skupin, ki si želijo izogniti določenim obveznostim, zadaj pa je kapitalski interes," je za N1 povedal Zupanc.

Evropske zahteve in vprašljivi podatki

Razprava o kavcijskem sistemu se je začela zaradi zahtev EU, ki je določila, da mora biti do leta 2025 ločeno zbranih 77 odstotkov vseh plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov. Kako priti do tega, da bo vsaj devet plastenk od desetih recikliranih, EU prepušča državam članicam, kavcijo pa bi morale uvesti le, če jim ciljev ne bi uspelo doseči.

Po podatkih, ki jih Agencija za okolje (Arso) poroča v Bruselj, smo v Sloveniji leta 2023 zbrali 80,18 odstotka plastenk, danih na trg. Podatkov v za lansko leto Arso še nima, ima pa jih komunalna zbornica – metodologija izračuna je enaka kot pri podatkih Arsa za 2023.

Po teh podatkih smo v letu 2024 v Sloveniji ločeno zbrali že 90,65 odstotka odpadnih plastenk, torej je cilj dosežen. Kot je pojasnil Zupanc, gre za količnik med 8.216,78 ton ločeno zbranih plastenk pijač in 9.064,802 ton plastenk pijač, danih na trg v Sloveniji v letu 2024.

Do prve številke so prišli s podatkom o količini ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže in deležu plastenk v njej. "V skladu z evropsko uredbo se naredi t. i. sortirna analiza, pri kateri se ugotavlja delež materiala v zbrani odpadni embalaži. Plastenk je bilo (v kupu mešane odpadne embalaže) 7,33 odstotka," je pojasnil Zupanc. Po njegovih besedah sortirne analize izvajajo od ministrstva certificirani izvajalci. "Gre za uradne podatke, ki jih pošiljamo v Bruselj. Kaj je bolj verodostojno od tega?" se sprašuje.

Kot dodaja, je zanesljiv tudi podatek o količini plastenk, danih na trg, saj je lani okoljska inšpekcija preverila več trgovskih podjetij, ki jih Fursu posredujejo te podatke, in ni ugotovila nepravilnosti.

Na drugi strani društvo Eko krog o teh podatkih močno dvomi. "V vseh evropskih državah prihaja do zastonjkarstva, ko nekateri, običajno manjši proizvajalci, ne poročajo pravih količin (plastenk), ki jih dajejo na trg," pravi predstavnica društva Erika Oblak. To pomeni, da je mogoče, da je na trg danih več plastenk, kot kažejo uradni podatki.

Kot dodaja, "evropska direktiva govori o deležu ločeno zbranih plastenk in pločevink, v teh podatkih pa so upoštevane le plastenke," pa tudi, da je pomembno, ali se upošteva teža plastenke z etiketo in pokrovčkom ali brez. "Te podatke imajo v rokah tisti, ki nasprotujejo uvedbi kavcijskega sistema. Podatki, ki so podlaga za izračune, niso javno dostopni in nikjer ne moremo preveriti, kako pridejo do stopenj, ki jih navajajo," še poudarja Oblak.

Po njenih besedah bodo podatki enako nezanesljivi tudi v prihodnjih letih, ki bodo – glede na trenutno predlagani zakon – podlaga za (ne)uvedbo kavcijskega sistema.

Eko krog si sicer želi, da bi kavcijski sistem vzpostavili takoj, in ne šele če oziroma ko bo ugotovljeno, da nismo zbrali dovolj embalaže pijač.

Poslanski zakon namesto vladnega

Kot rečeno, je predlog zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač (ZKSEP) v državni zbor avgusta vložil poslanec Svobode Miha Lamut. Ta pravi, da je že ves mandat aktiven na področju okolja. "Še posebej sem ves čas koordiniral aktivnosti in pripravo vsebin za kavcijski sistem. Seveda sem z MOPE ves čas sodeloval, odločitev, da zakon vložim sam pa je v luči tega, da je zadeva stekla in se premaknila v proces," je dejal za N1.

Kot pojasnjujejo na MOPE, je v predlogu zakona predvideno, da se zakon uporablja le v primeru, da ne bo dosežen prag ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač 80 odstotkov v letu 2026 oziroma v treh zaporednih letih ne bo dosežen cilj 90 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač. V tem primeru država članica mora uvesti kavcijski sistem.

"Čeprav so podatki nezanesljivi, ocenjujemo, da prag 80 odstotkov dosegamo, da pa obstaja tveganje glede doseganja višjih odstotkov v naslednjih letih," so navedli na ministrstvu.

Odločitev o (ne)uvedbi kavcijskega sistema bo morala biti, glede na predlog zakona, sprejeta do 1. maja 2027.

Po tem pa je predvideno, da se kavcijski sistem vzpostavi v roku 30 mesecev. Vpleteni ocenjujejo, da bi za prenovo trgovin, postavitev avtomatov in druge preureditve potrebovali vsaj leto in pol.

Trgovci na različnih bregovih

Če bomo kavcijski sistem dobili, bodo imeli eno ključnih vlog v njem trgovci. Vsaka trgovina, večja od 200 m2, bo namreč morala omogočiti, da kupci vrnejo prazno embalažo. Za marsikatero trgovino to pomeni višje stroške, izgubo prodajnega prostora in izziv zagotavljanja skladiščnih kapacitet.

Trgovci so sicer na različnih bregovih. Uvedbi nasprotujejo Mercator, Tuš in Združenje malih trgovcev Slovenije. "Mali podeželski trgovci nimamo prostorskih, finančnih in kadrovskih potencialov. Vsaka rešitev v okviru trgovine bo pomenila dokončen propad in zaprtje še preostalih malih trgovcev," je dejal predsednik združenja Bruno Komac in zakon označil za "škodljiv in nepotreben, saj že sedaj dosegamo zahteve EU".

V Lidlu, ki je v nemški lasti, in ima s kavcijo izkušnje, pa uvedbo podpirajo. "V tujini, kjer kavcijski sistem deluje že več let, omogoča sledenje načelom krožnega gospodarstva ter spodbuja kupce k bolj trajnostnemu ravnanju," so zapisali in dodali, da je pomembno, da je kavcijski sistem učinkovit, transparenten in prijazen do kupca. 

Lidl sicer občasno že zdaj v nekaterih svojih trgovinah omogoča vračanje plastenk v avtomate. Trenutno je to v Sloveniji dovoljeno le, kadar gre za zbiranje v humanitarne namene. V tovrstni akciji so zbrali 1.043.709 plastenk oziroma 29,6 tone plastike, društvu Junaki tretjega nadstropja pa iz tega naslova smo donirali 48.572 evrov, so povedali v Lidlu. 

Trgovinska zbornica nasprotuje uvedbi, če bodo evropski cilji že doseženi. Opozarja pa tudi, da so "nekatere določbe predloga zakona z vidika implementacije neizvedljive ali pa tako nejasne, da ni možno oceniti niti ekonomskih posledic predlagane zakonodaje".

Dejstvo je, da uvedba novega sistema prinaša stroške. Sistem morajo prek upravljavca vzpostaviti in plačati trgovci ter proizvajalci pijač. Po izračunih komunalne zbornice bi to stalo 34 milijonov evrov na leto. Združenje proizvajalcev pijač, ki zagovarja kavcijo, pravi, da postavitev avtomatov in vzpostavitev sistema nista strošek, ampak "začetna investicija", ki se bo povrnila. "Poslovni model je narejen. Trgovci postavljajo avtomate, proizvajalec avtomatov pa jim za to plača provizijo, ki jim povrne stroške," je dejal direktor Radenske Šefčovič in zagotovil, da ne bodo zvišali cen pijač.

Da uvedba kavcijskega sistema gospodinjstvom ne bi prinesla dodatnih stroškov, poudarja predstavnica Eko kroga Erika Oblak. Sebastijan Zupanc pa pravi, da sistem sloni na nevrnjenih kavcijah in da bodo potrošniki po uvedbi "ugotovili, da so bili naplahtani," saj bodo morali doma zbirati nepoškodovane plastenke in pločevinke ter jih nositi v trgovine, namesto, da bi jih odvrgli v zabojnik pred hišo, če tega ne bodo počeli, pa bodo izgubili znesek kavcije.

Nasprotnikom uvedbe kavcije so se nedavno pridružile tudi občine. "Uvedba kavcijskega sistema brez vzpostavljenega dialoga o njegovih posledicah na lokalni ravni pomeni tveganje za neučinkovitost, podvajanje sistemov zbiranja in povečanje stroškov za občane," so opozorili v skupnosti občin.

"Vzporedni sistem lahko pomeni dodatne emisije toplogrednih plinov zaradi transportov in dodaten pritisk na prostor zaradi postavljanja avtomatov za vračanje embalaže. Nenazadnje je treba upoštevati, da je obstoječi sistem zbiranja embalaže v rumenih zabojnikih boljši s socialnega vidika – vračanje embalaže v kavcijski sistem predstavlja večjo oviro za starejše in gibalno ovirane prebivalce," pa so zapisali v Združenju mestnih občin Slovenije.

Pomisleke imajo tudi glede postopka sprejemanja zakona, saj ni bila opravljena javna razprava in ni bilo usklajevanja z občinami, ki so pristojne za zbiranje odpadkov.